- živa meja
- hedge
Slovenian-english dictionary. 2014.
živa meja
Look at other dictionaries:
mêja — e stil. é ž, rod. mn. mêj in mejá (é) 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glógovje — a s (ọ̄) glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ligúster — tra m (ú) vrtn. grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum: živa meja iz ligustra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mejíca — e ž (í) manjšalnica od (živa) meja: pristriči mejico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrézati — réžem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezati gnilo jabolko / obrezati repo / obrezati desko 2. z rezanjem odstraniti: obrezati poganjke, veje // z rezanjem odstraniti dele rastline zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okóli — prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podivjáti — ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preslédkast — a o prid. (ẹ̑) ki ima presledke: presledkasta živa meja / presledkasto pokanje v daljavi ♦ čeb. presledkasta zalega zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púšpanov — a o prid. (ū) nanašajoč se na pušpan: pušpanov grm; pušpanov les / pušpanova živa meja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
séč — a m (ẹ̑) tekočina, ki jo izločajo ledvice: izločati seč; smrdeti, zaudarjati po seču; kalen, krvav, svetlorumen seč; preiskava seča / človeški, konjski seč 1 i in í ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) seč m: povečano izločanje seči 2 í in i ž, daj.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
